BLOG IV : Selitev v Švico ali potovanje po Evropi v času korona krize

Se sprašujete, kako potovati po Evropi brez, da pridete domov in ste v 10 – dnevni karanteni? Za vas imamo odgovor: poslovno!


Čudni časi zahtevajo čudne ideje in ena izmed teh je selitev Slovencev v, ali iz tujine. Kot vsaka stvar in pojav ima tudi korona kriza svoje pluse in minuse, nekatera podjetja so na robu propada, podjetja, ki so iznajdljiva ali pa imajo že od prej ustrezno dejavnost so v tem obdobju nenormalno zrastla. Vsekakor pa velja eno, ni vse tako črno kot izgleda!


Tudi mi, smo se zaradi manjka posla odločili za prilagoditev in spremembo. Tujina. Švica, sicer bogata država z zlatom še iz časov vojn, kjer letna vinjeta stane 40 CHF, kljub temu, da je standard približno 4x večji kot pri nas (povprečna bruto plača v Švici znaša 4500 CHF), je bila naša končna destinacija. Izberemo naš vrhunski kombi, pokličemo 10 ambasad in ministerstev ter si uredimo, ob vsej možni papirologiji prost prehod meja. Vsaj upala in verjela sva v to.


Najini mami kakopak nista bili navdušeni, vrstila so se vprašanja in dvomi o smiselnosti. Ampak, mame kot mame. Midva pa se prepričana v svojo idejo in z veliko željo po uresničitvi prve mednarodne selitve, nisva pustila preveč motiti. 14.11 sva vzela pot pod kombi in se napotila proti Zurcihu. Vse ostalo je zgodovina!

 

V dveh dneh: prevoženih 2000km, prestopljenih 6 meja, opravljene 4 selitve, spoznanih veliko zanimivih ljudi.

Pot na selitev nas je peljala tudi skozi Avstrijske alpe.

Anekdota – kovček in “belo”

Ni šlo vse kot po maslu, da ne boste mislili. Prva in najbolj čudna stvar se nama je pripetila že v samem začetku. V Slovenski Bistrici prevzameva kovček, namenjen v eno manjše mesto v bližini Zuricha. Pripelje nama ga prijetna gospa, ki reče, da so stvari za sina. Kovček se nama je zdel neverjetno težek, glede na velikost. Nisva veliko spraševal, ga natovorila in se odpeljala.


Vendar nama ni dal miru. Ustaviva pred mejo, vseeno raje poglejva kaj je noter. Odpreva kovček, moka? 30kg moke. Stari, bolj sumljivo NE bi mogla izgledati. Glede na to, da nisva strokovnjaka za kokain nama okušanje ni pomagalo. Nič, reskirajva, upam, da nama ne pregledajo kombija in da noter res ni kaj prepovedanega. Kljub temu, da sva na Švicarski meji dihala na škrge med tem ko nama je carinik svetil s svetilko po prtljagi, sva na koncu dobro prošla, kot bi rekli sosedje hrvati.


Konec dober, vse dobro! Tudi izven Slovenije še vedno vse “laufa”, meje pa glede na to, da naju nikjer nihče (razen v Švici) ni ničesar vprašal tudi niso tako strašne.

Naš vrhunski kombi je opravil prvo mednarodno selitev, v dveh dneh je prevozil 2000km.